Petra Derganc ustvarja tiho, brez velikega pompa, a z veliko občutka. Njene grafike in slike niso in ne nastajajo z velikimi načrti ali cilji, temveč iz osebne nuje, kar se odraža v ikonografiji. Petrina umetnost je preplet opazovanja, spominov, trenutkov iz vsakdanjega življenja in subtilne distance . Kot bi gledali svet z rahlo zamudo, z mesta, kjer je človek pravkar odšel, narava pa je znova zavzela prostor.
Diplomirala je iz slikarstva na ljubljanski ALUO, grafični podiplomski študij pa leta 2014 zaključila na Rabhindra Bharati University v Kalkuti. Kljub akademskemu znanju jo je umetnost največkrat našla tam, kjer se ne pričakuje: za kuhinjsko mizo, sredi dnevne sobe, v spominu na vonj mediteranskega žbunja ali v praznem bazenu, ki na videz nič ne pove, a v sebi skriva zgodbo.
Njen umetniški izraz se naravno razteza med sliko in grafiko. Bazeni, rastje, tišina, sledovi človeka so motivi, ki se neprenehoma vračajo v njena dela. Slike pogosto prikazujejo prizore brez ljudi, pa vendarle z njihovo prisotnostjo. Kot da bi nekdo pravkar odšel. Ostali so le zloženi stoli, senca pod drevesom in odprta vrata. V ospredje stopijo svetloba, detajli, atmosfere, ki gledalca posrkajo v notranjost slike. Zazdi se, kot bi vse obstalo, a nekje v svoji notranjosti začutiš, da nekdo nekje diha. Začutiš nevidno prisotnost.
Posebno mesto v njenem slikarstvu zavzema grafika, posebej linorez. Ta ji predstavlja prostor bolj neposrednega, skoraj dnevniškega izraza. Vanjo je vstopila iz nuje, zaradi pomanjkanja prostora in sredstev po zaključku študija, a se je sčasoma izkazala za eno njenih najbolj zvestih spremljevalk. Linorez je tista prvinska oblika grafike, ki se jo učimo že v osnovni šoli, ko nam želijo predstaviti smisel grafike.
Zaradi pristopa in načina ter narave dela se zdi kot grafična skicirka. Petrin prvi linorez, naslovljen Hello, je nastal kot del njenega diplomskega dela. Kako zelo primerno za začetek. V linorezih Petra zabeleži prizore, ki so ji blizu: iz knjig, doma, z morja, iz dolgčasa ali otroškega spomina. Te male zgodbe na papirju niso le tehnično dovršene, ampak tople, duhovite in domače. V vsakdanjih motivih gledalec zazna in spozna svoj lastni svet, poln drobnih, za nekoga tudi nepomembnih dogodkov in detajlov, ki ga v hitrem tempu življenja drugače sploh ne zapazi. V Petrinih linorezih je prisotna tako opevana čuječnost, po kateri vsi hrepenimo.
Vsaka grafika, vsaka slika, je majhen košček Petre. Je odraz opazovanja sveta, spomina, trenutka, ki se ji je zdel vreden, da ostane. Petrina subtilna umetnost je kot tiha spremljevalka, kot droben opomnik na lepoto vsakdanjega.
Dela Petre Derganc, v tehniki giclee, si lahko ogledate in kupite tukaj.