Lucija Perko je arhitektka, oblikovalka in večplastna ustvarjalka, ki jo žene radovednost, spoštovanje do dediščine in neuklonljiva želja po povezovanju kultur. Pod svojo blagovno znamko Stories of Silver razvija ročno izdelan srebrni nakit, ustvarjen v sodelovanju s skupnostjo ljudstva Karen, kjer starodavne tehnike srebrodelstva nadgrajuje s sodobnim oblikovalskim pristopom. A nakit je le eden izmed kosov njenega širokega ustvarjalnega mozaika.
Lucija je tista vrsta oblikovalke, ki redko ostane pri eni stvari: je tudi oblikovalka interierjev in pohištva, ljubiteljska restavratorka, zbirateljica starin, predavateljica, vodnica po poteh slovenske kulturne dediščine, avtorica strokovnih člankov in redna udeleženka mednarodnih konferenc. Trenutno je tudi doktorska študentka, ki se posveča vlogi oblikovanja pri interpretaciji dediščine.
Ustvarjalna pot med Firencami, Bangkokom in Vipavsko
Lucija je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Firencah, kjer je najprej študirala notranje oblikovanje, nato pa še industrijsko oblikovanje. Na specializacijskem študiju se je posvetila razvojnim strategijam za rokodelstvo in obrt ter že zgodaj začela povezovati tradicionalne tehnike z oblikovanjem prihodnosti.
Profesionalne prve izkušnje je pridobila v Ikei, a njen notranji kompas jo je vodil drugam — k človeku, zgodbi in tradiciji. Še pred selitvijo na Tajsko je v okviru študija in raziskovalnega dela pogosto sodelovala z evropskimi rokodelci, kar je v njej okrepilo prepričanje, da je prihodnost oblikovanja neločljivo povezana z živim rokodelskim znanjem. Prav ta usmerjenost jo je pozneje pripeljala v Bangkok, kamor je sprva odšla predavat na fakulteto za dizajn. Tam pa je hitro začutila močno povezanost z lokalnim okoljem, kar jo je vodilo v odkrivanje severnih obmejnih regij Tajske, kjer je vzpostavila prvi stik s skupnostjo Karen. Iz prvih, sprva zgolj raziskovalnih srečanj so sčasoma zrasli zaupanje, sodelovanje in prijateljstvo, iz katerih je nastala njena blagovna znamka Stories of Silver.
Po desetih letih življenja v Italiji jo je pot pripeljala na Tajsko, kjer je več kot desetletje predavala na fakulteti za dizajn in hkrati delovala na zelo lokalni ravni: v odročnih, severnih obmejnih krajih je raziskovala in oživljala stare rokodelske tehnike, povezane s tamkajšnjimi skupnostmi.
Azija je postala njen drugi dom. Z možem in hčerama — rojenima v Bangkoku in odraščajočima v štirijezičnem okolju — je prepotovala skoraj vse azijske države, a se je družina vsako leto vračala tudi v Slovenijo in Italijo, »da človek ve, od kod prihaja«.
Pandemija je družinsko življenje zasukala in jih pripeljala na Vipavsko. Danes Lucija živi v Podragi, kjer postopoma obnavlja staro domačijo — počasi, spoštljivo, ročno, kot se za nekoga, ki se posveča dediščini, spodobi. Ko je ne najdete na poti, je v delavnici, kjer je na mizi vedno nekaj novega. Ali starega.
Nakit, ki nosi zgodbe
Ročno izdelan srebrni nakit, ki ga ustvarja Lucija, temelji na spoštovanju tradicije in znanja, ki ga skupnost Karen prenaša iz generacije v generacijo. Vsak kos nosi v sebi del njihove identitete, spretnosti in načina življenja. Namesto da bi vsiljevala tujo estetiko, Lucija skupaj z obrtniki išče načine, kako povzdigniti avtohtone oblikovalske izraze in jih umestiti v sodoben oblikovalski kontekst.
Ob tem pa neguje tudi svojo vez s Slovenijo. Za muzejske in raziskovalne projekte je ustvarila kolekcije, posvečene Plečniku, Fabianiju, staroslovanskemu nakitu ter situlski umetnosti. Vsem njenim izdelkom je skupno globoko razumevanje korenin in iskanje novih načinov interpretacije dediščine — s spoštovanjem, znanjem in subtilno estetiko.
